Indukcija je ime za postopek, s katerim osebo pospremimo v hipnotično stanje. Spoznali bomo več vrst postopkov, saj jih včasih rabimo več, ki jih lahko uporabimo zaporedno. Kadar ne uspe s prvo indukcijo, takoj nadaljujemo z drugo. Največkrat je vzrok za neuspeh strah, tudi v obeh, kar povzroči nezaupanje vase in v drugega. Postopki se razlikujejo po namenu in času. Učili se bomo v desetletjih preskušene in učinkovite postopke.
Nekateri postopki so zelo hitri, trajajo le nekaj sekund, drugi so daljši, tudi več minut. Izberemo primernega glede na okoliščine in namen. Ko gre za nastop na odru, nimamo veliko časa, saj moramo biti prepričljivi. Če je na odru pet prostovoljcev in ne uspe pri prvih dveh, potem verjetno ne bo uspelo pri nobenem. Če pa uspe pri prvih dveh, bodo ostali pod močnim vtisom in bo z njimi še lažje in hitreje kot pri prvih dveh. Kadar gre za hipnotiziranje večje dvorane, pri čemer število prisotnih ni pomembno za uspeh, uporabimo drugačen pristop.
Kako hitro nam bo uspelo? Hitro, ko bodo primerni pogoji. Zna biti prvič.
Najboljše indukcije ni, ker smo si vsi različni, okolje, v katerem delamo je tudi različno, zato sčasoma hitro ugotovimo, katera je najboljša za takratni namen. Pri hipnotiziranju zelo nemirnih ljudi morda dolga indukcija s počasnim sproščanjem ne bo učinkovala ali pa bo prav ta delovala. To je odvisno od naše presoje, ki bo sčasoma vse boljša in od okolja ter vzdušja, ki ga ustvarimo. Razumljivo je, da nam v začetku sem ter tja spodleti. To je del učenja. Napaka je, da izrazimo nejevoljo ali celo pokaramo to osebo in ji naložimo krivdo, da se noče sprostiti.
Ko opazimo zunanje znake hipnoze seveda lahko nadaljujemo z indukcijo ali pa jo smiselno zaključimo in nadaljujemo s poglabljanjem. Samo mi vemo, kakšna in kako dolga je!
