Magnetizem – Magnetismus® – Magija

Bolne zdravim, ker dosežem njihovo dušo.

Franz Anton Mesmer

Veronika in Uroš Plantan, edina nosilca tega starodanega znanja.

OPIS MAGNETIZMA
Sodobni čas nam kaže, da bomo rešitev našli z vrnitvijo k našemu izvoru, k zdravilnim močem narave. Magnetizem lahko primerjamo z ognjem, ki prodre povsod in če uporabimo magnetizem za zdravljenje vsega živega in neživega, ta toplota, ta tok energije pospeši delovanje mišic, živčnega sistema… v telesu vzpostavi ponovni red in harmonijo v vseh tkivih, organih, v vsakem delčku telesa. Najbolj je pomembno, da odpravi vzrok bolezni. Vseh. Tako so zapisali starodavni.

Magnetizem je bil vgrajen v človeštvo, kot so vgrajene različne moči. Iz tega lahko sklepamo, da ne more biti nekaj novega, kajti z njim ne odpiramo nobene nove lastnosti ali sposobnosti človeka. Magnetizem niti ni nekaj slučajnega, tudi ni iznajdba neke pomembne glave, ker je razvoj organskega in ima svoje korenine v preteklosti, od koder izvira. Magnetizem je po izvoru umetnost zdravljenja stara toliko kot človeštvo. Imenuje se magnetizem, a nima prav nobene povezave z magneti.

Paracelsus o magnetizmu

Paracelsus o magnetizmu

Magnetizem je starodavna, mogočna metoda, ki črpa iz moči naravne magije in nam omogoča pot do boljšega počutja in celo do ozdravitve.

Čarovništvo primerjajo z magijo, a magija je modrost in v čarovništvu ni modrosti, je zapisal znameniti Paracelsus.
Kaj magija je? Od kod ta beseda? Mag je bil starodavni babilonski svečenik, beseda se je sčasoma spreminjala, vedno pa je označevala modreca. Naloga maga, maginje je ohranjanje modrosti, znanja in spodbujanje bolnih k samozdravljenju. Naše telo ima izjemne moči samozdravljenja, saj vendar vemo, da se skoraj vse lahko obnovi oziroma se zaustavi bolezen, kjer ni moči obnavljanja.
Njegova moč je tudi napovedovanje prihodnosti ter delovanje na druge, brez dotika, tudi na veliko daljavo. V času F. A. Mesmerja se je magija imenovala magnetizem, obe besedi pomenita isto.
Temelj za učinkovitost magnetizma, magije, je notranja moč in moč koncentracije maga, maginje. V magnetizmu na začetku uporabljamo tudi točno določene gibe, kasneje je to nepotrebno in pri delovanju magnetizerja na drugo osebo ni moč ničesar videti. Poznamo tri stopnje magije. Dveh se je moč naučiti, tretja, najvišja, pa je vedno podarjena ob rojstvu.
Ko sva pred leti stala na kraju, kjer je sv. Hildegarda pozdravila tisoče bolnih, sva prejela sporočilo, da je najina naloga delati v dobro drugih, v skladu s starodavnim kodeksom (Codex magnetismus), ki je zapisan v najini knjigi Starodavna umetnost zdravljenja.
Zelo dolgo časa se nisva čutila dovolj vredna, da bi magnetizem izvajala, da bi dejansko delala magijo. Redkokdaj sva izvedla magični proces in vedno so bili rezultati izjemni. Sva pa v tem prehodnem obdobju iskala resnico in jo tudi našla, zato toliko predavanj in odpiranja oči trpečim. A ker zgolj z besedo ne gre, sva se odločila za množične seanse magije – magnetizma.
Še nekaj drugega naju je prisililo, da začneva s seansami samozdravljenja. Najino počutje kar precej časa ni ravno blestelo. To sva pripisovala delu, saj je v nastajanju kar nekaj knjig in novih projektov, poleg že obstoječih in znova sva začela sprejemati individualno osebe na diagnostiko. Potem pa je nenadoma zasvetila lučka, ko sva prvo manjšo skupino oseb popeljala v magijo in dejansko spodbudila samozdravljenje drugih. Prišlo je kot udar strele in takoj sva vedela, kaj nama je storiti. Ne le učiti, delati, izvajati. Dajati ta dar vsem trpečim.

Doktrina magnetizma je nova, ker so se skozi zgodovino razpršena dejstva ponovno zbrala in so se lahko združila v teorijo, na kateri je bila osnovana racionalna praksa.

Pri študiju virov starodavnih pogosto najdemo opise nenavadnih pojavov, ki jih sodobna teorija ne zmore razumeti in jih zato pospravi v omaro mitov in legend in tako odrine iz realnosti.

Taki pojavi ne manjkajo v nobenem času in pri nobenem ljudstvu. Vsi so videli  enake pojave, le da jih opisujejo različno. Skozi čas so zdravljenja bolezni z različnimi prijemi različno poimenovali, kot umetnost čaranja, čudeži, črna in bela magija, prakse v templjih, jasnovidnost v spanju, pri orakljih, vizije, ekstaze. Vse se je izvajalo zelo podobno, le kazalo se je različno od dežele do naroda in posameznikov. Tako so različno razlagali nadnarave pojave, govorili so, da prihaja človek v stik z demoni, bogovi, duhovi, vilami, zato ker je vsak narod, vsaka dežela ali posameznik doživljal to drugače. Magnetizem je zato pomembno sredstvo znanosti in filozofije, ker lahko zdaj vse te pojave in mite osvetli, izostri, pojasni in ponovi. Magnetizem je bil položen v zibelko človeštva za ohranjanje zdravja človeka.

Zdravljenje se je pred tisočletji sistematično izvajalo v templjih, ki so bili posvečeni boginjam in bogovom. Izvajali so ga visoki svečeniki, ki so to skrivnost hranili v ozkem krogu posvečenih. Danes je najbolj poznan Hermes Trismegistus, ki je zapustil zapise o zgradbi realnosti, modrosti in metodah zdravljenja. V tej hermetični šoli so izbrane, ki so ta znanja skrbno čuvali, naučili najgloblje skrivnosti zdravljenja. Moč zdravljenja se v človeku razvije tako, da prebudimo spečega alkimista v sebi na poseben način. Ko je to storjeno, lahko zdravimo druge. Na stenah templjev v Egiptu sva našla veliko prikazov postopka magnetiziranja.

Magnetizem je metoda zdravljenja, ki se uporablja, glede na ohranjene zapise in izročila vsaj pet tisoč let. Ti viri se sklicujejo na še mnogo starejše znanje, ki je bilo zbrano v babilonski in aleksandrijski knjižnici. Navedena je tudi v Stari in Novi zavezi. V zgodovini se je pojavljala in izginjala, zadnja renesansa magnetizma je bila v Evropi pred 250 leti.

Popoln sistem zdravljenja z magnetizmom je bil zaupan redkim posameznikom, ki so pokazali, da so vredni zaupanja in da tega ne bodo zlorabili. Nekateri delčki tega znanja so se vseeno razširili, zato imamo danes pravo poplavo različnih tehnik. Te večinoma k nam pridejo iz Amerike in se tudi zato zdijo kot izjemna novost. Pa ni tako. Celoten sistem magnetizma deluje popolnoma drugače, gre do korenin vseh bolezni. Z njim je na primer moč zelo uspešno pozdraviti epilepsijo, ki je bila pred stoletji dokaj pogosta.

Kot vemo, obstaja le ena bolezen, izguba ravnovesja uma in telesa. S to metodo se lahko v umu in telesu zopet vzpostavi ravnovesje. Če hočemo ozdraveti, kot je bilo večkrat zapisano, je treba odstraniti vzrok in prav to naredi magnetizem. Zato ni bolezni, ki je ni moč pozdraviti z magnetizmom.

Gospa, ki je pomagala na najini kliniki v Egiptu, je v zgodnjih jutranjih urah stopila k nama in prosila za pomoč pri prihajajoči migreni. Že se je pojavilo migetanje pred očmi, ki se je začelo širiti navzven in vedela je, da jo čaka neznosen glavobol, bruhanje in dva dni ležanja v temi. V preteklem letu je imela tedenske napade, ki navkljub močnim analgetikom niso ponehali. Magnetiziranje je že v prvi fazi ustavilo migreno.

Drugo gospo, ki je v službi opravljala težja dela, prenašala je težje predmete, je v trenutku močno zabolelo v hrbtu v predelu križa. V kliniko so jo prinesli na nosilih, ker zaradi hudih bolečin ni več mogla hoditi. V prvem srečanju se je pri magnetiziranju zgodil neboleč in nenaden, skoraj prečni premik v področju ledvenega dela hrbtenice in bolečina je, kot je kasneje povedala, v tistem trenutku izginila. Hrbtenica se je ponastavila.

Študentko Šole tradicionalne evropske medicine je pogosto bolelo po nogah, občasno tudi v kolkih in hrbtenici. Ugotovili smo, da ima 1,2 cm različno dolgi nogi (ne stopali). Predstojnica Hildegardine klinike in vodja Šole, Veronika Plantan, je gospo, ki je ležala, magnetizirala. Po nekaj minutah je prišlo do tresenja in premikov in pri ponovni meritvi je bilo jasno, da sta nogi enako dolgi. V tem času ni bilo med njima nobenega dotika. Postopek je bil posnet.

Magnetno stanje in magnetne pojave je opisal grški zgodovinar Diodorus Siculus: »Egipčani so povedali, da je boginja Isis zelo vešča v umetnosti zdravljenja in je dala mnogo zdravil za povrnitev zdravja. Še zdaj, ko je postala nesmrtna, ima veselje z zdravljenjem. Za jasen dokaz tega povedo, da jih je mnogo, ki so jih zdravniki proglasili za neozdravljive in so pomoč poiskali pri njej, ozdravelo, povrnil se jim je celo vid in sluh

Kot nam poroča grški geograf, zgodovinar in filozof Strabon, ki je veliko potoval po svetu, so enaki obredi potekali v templjih boga Serapisa.

Navada je bila, da so ozdravljeni v zahvalo v templju obesili kamnito ploščo, v kateri je bila vklesana zahvala. Nekaj se jih je ohranilo v templju v Memphisu v spodnjem Egiptu.

»Nič ni bilo bolj običajno za starodavne«, pravi André Dacier, ki je v francoščino prevedel Meditacije Marka Avrelija, »da so v Antiki bolni v spanju izvedeli za zdravilo njihove bolezni. Šli so v templje, ker so verjeli, da jih tam bog boljše sliši. Tem navadam ljudi, ki so vedno nagnjeni k vraževerju, ne bi pripisal velikega pomena, če ne bi osebe velike inteligence in ugleda govorile, kaj se jim je zgodilo v templjih in to na način, ki razprši vse dvome. Aristides, ugledni atenski politik, ki so ga klicali pošteni, je natančno opisal svoja zdravljenja. V spanju je izvedel, kaj mu je storiti, da se mu bo povrnilo zdravje

Marcus Antoninus je v zahvalo za ozdravljenje postavil tempelj v čast bogu Serapisu, ki mu je v spanju poslal sporočilo, kako naj si ozdravi pljuvanje krvi in vrtoglavico. Podobne zgodbe o nenavadnih načinih zdravljenja opisuje Plutarh pri zdravljenjih grškega generala in politika Pyrrhusa, ki je po opisu povsem enak magnetizmu.

Italijanski zdravnik in filozof Julius Scaliger v delu Scaligeri de Insomniis comraentarius in librum Hippocrates Giessace natančno opiše: »Ko se duša v spanju oddahne od dela upravljanja velikih funkcij telesa, tako kot se ladja v pristanišču pred viharji, ve za vse premike v notranjosti telesa. Vidi jih kot barve, podobe in količino. Hipokrat, vedno dosleden, enako trdi v svoji tretji knjigi O poteku akutnih bolezni, da um z zaprtimi očmi določi kaj se dogaja v telesu.« Enako piše Galen, da je bil pri zdravljenju različnih bolezenskih stanj pri izbiri zdravil in načina zdravljenja velikokrat voden z navodili, ki jih je prejel v “spanju”. Ideja, da se duša v času spanja odklopi od dela s telesom in usmeri svojo energijo na višjo stopnjo, kot to lahko naredi v budnem stanju, je bila splošno sprejeta med antičnimi filozofi, ker so vse to izkusili.

Magnetiziranje v 18. stoletju

Magnetiziranje v 18. stoletju

Tudi italijanski zdravnik in botanik Prosper Alpinus, ki je živel v 16. stoletju opisuje skrivnosten obred zdravljenja staro egipčanskih svečenikov, v katerem lahko prepoznamo elemente magnetnega zdravljenja.

Prijatelj Aleksandra Velikega je bil ranjen z zastrupljeno puščico in je kriče v bolečinah počasi zgubljal moči. Aleksander je potonil v globok sen, kjer se mu je prikazal zmaj mati Olimpije. V gobcu je držal korenino. Povedal mu je, kje jo najde in kako naj jo pripravi, da bo ozdravil umirajočega prijatelja. Ko se je prebudil, je povedal, kaj naj store in kmalu je ranjeni ozdravel. Na ta način so potem zdravili ranjene vojake. Tako delamo še daleč in silom prilike sva tudi midva preizkusila resničnost moči rmana za zdravljenje odprtih ran. Izkušnje drugih potrjujejo tudi velik vpliv rmana na zdravljenje notranjih vnetij.

Pri magnetiziranju se upošteva splošna načela, ki so bila zapisana pred tisočletji – Codex Magnetismus, ki je objavljen v knjigi Tradicionalna evropska medicina.

Kot je zapisano v več virih, pri magnetiziranju lahko pride do nenavadnih pojavov, ki magnetiziranim omogočijo nenavadne moči. Tako je v 18. stoletju o magnetizmu zapisal Samuel Taylor Coleridge: «Videl in doživel sem stvari, ki jih vam, če bi mi jih povedali, ne bi verjel. Zato ne pričakujem, da mi boste verjeli vi!«

 

Iz opisa vsebine modula Šole tradicionalne evropske medicine – Magnetismus:

Ta modul je temelj starodavne umetnosti zdravljenja. Pred več kot dvema stoletjema je velikan tradicionalne evropske medicine Franz Anton Mesmer globino svojega znanja, s  katerim je ozdravil deset tisoče bolnih, zakodiral v en stavek:

»Obstoja le ena harmonija, eno zdravje in ena bolezen.«

Ta tako pomemben člen v verigi pomoči bolnemu sta zakonca Plantan ponovno oživila tako kot pred 250 leti F.A. Mesmer in ga dala v sedanjost v popolnoma izvorni in izjemno delujoči obliki zdravljenja. Postavila sta ga na svetlobo 21. stoletja, enako kot je to storil Franz Anton Mesmer pred 250 leti in povzročil vse evropsko gibanje. Seveda tukaj ne smemo pozabiti duhovnika Humarja, ki je zdravil z magnetizmom na naših tleh in je vedenje o tem dobil iz Nemčije.

Tako ga tudi učita, ker želita, da se razširi in ohrani v dobro vseh ljudi. Predvsem v prejšnjem stoletju, ko so vzklile razne metode, so iz magnetizma trgali le koščke, ker jim celostno znanje očitno ni bilo dostopno. Tako je med drugim nastala tudi hipnoza, ki pa jo magnetizem v poglobljenosti stanja in učinkovitosti neizmerno prekaša.

Magnetizem je izjemno učinkovita metoda, saj se drugače ne bi ohranila glede na vire najmanj pet tisoč let. Kot vemo, obstaja le ena bolezen, izguba ravnovesja uma in telesa. Kot pravi Paracelsus: »S to metodo se lahko v duši in v telesu zopet vzpostavi ravnovesje. Zato ni bolezni, ki je ni moč pozdraviti z magnetizmom.«

Magnetiziranje

Magnetiziranje

Magnetizem® je metoda, s katero lahko pozdravimo vsa stanja. Zato, ker seže do njenih korenin, do duše. Magnetizem je bil vgrajen v človeštvo, kot so vgrajene različne moči. Po izvoru je to umetnost zdravljenja, stara toliko kot človeštvo. Doktrina magnetizma pa je nova, ker so se skozi zgodovino razpršena dejstva ponovno zbrala in so se lahko združila v teorijo, na kateri je bila osnovana racionalna praksa.

Nauči se je vsak, ki lahko seže do svojih notranjih moči, zato ni potrebno nobeno predznanje.

Magnetizem je metoda zdravljenja, ki se uporablja, glede na ohranjene zapise in izročila vsaj pet tisoč let. Ti viri se sklicujejo na še mnogo starejše znanje, ki je bilo zbrano v babilonski in aleksandrijski knjižnici. Navedena je tudi v Stari in Novi zavezi. V zgodovini se je pojavljala in izginjala, zadnja renesansa magnetizma je bila v Evropi pred 250 leti.

Franz Anton Mesmer

Franz Anton Mesmer v Parizu, 18. stoletje