Najprej poglejmo kaj pravi o pelinu sveta Hildegarda. Opisuje dve vrsti: navadni pelin (Artemisia vulgaris) in pravi pelin (Artemisia absinthium).

Navadni pelin priporoča pri prebavnih težavah. Nujno ga je skuhati skupaj z drugo hrano in tako jesti. Drugi način uporabe je zunanje, tako da se sok navadnega pelina zameša v med in s tem namaže razjede na koži. Čez to zmes se pa namaže še jajčni beljak in poveže s krpo. To je vse, kar Hildegarda priporoča pri navadnem pelinu.
Veliko širša je uporaba pravega pelina, absinta. Priporoča ga zunanje pri glavobolu, tako da dodamo sok pravega pelina v toplo vino in s tem navlažimo glavo zvečer. Sok pelina lahko damo v oljčno olje in to olje vtiramo v prsi (prehlad, bolečina v pljučih, kašelj…) ali v predel ledvic, če imamo tam bolečino.

Univerzalno zdravilo pri Hildegardi je  pelinovo vino ali majska kura. Sok pravega pelina dodamo kuhanemu vinu z medom in ta napitek pijemo od maja do oktobra. Ta kura je preprosti način za krepitev imunskega sistema, ker nas pripravi na jesenske prehlade in viruse. Med poznavalci Hildegardine medicine je poznana že desetletja in izjemno učinkovita. Uporabljamo jo še pri težavah z ledvicami, Hildegarda piše, da krepi srce, pljuča, pogreje želodec, očisti črevesje, razjasni oči in odstrani melanholijo iz telesa.

Pravi pelin priporoča pri revmatičnih bolečinah in celo pri zobobolu. Vidimo, da je pravi pelin zelo cenjen pri Hildegardi, mnogo bolj kot navadni.

Kaj pa o pelinu velikan tradicionalne evropske medicine, Paracelsus?

Paracelsus je navadni pelin priporočal pri izostali menstruaciji. Menil je, da je pelin bolj učinkovit, če ga skuhamo v vinu, kakor kot čaj. Vedel je, da se učinkovine lažje in bolje izločajo v alkoholu. Cenil je tudi abrašico (Artemisia abrotanum) kot sredstvo pri izostali menstruaciji, kar deluje kot diuretik, spodbuja tudi menstruacijo, je zapisal. Po njegovem je navadni pelin zelo dobro zdravilo za vse ženske bolezni, ki olajša tudi porod.
Iz navadnega pelina je moksa – cigara, ki jih uporabljamo za gretje akupunkturnih točk (komur je to neznanka, se lahko o tem uči iz knjige Uporaba moxe z osnovami tradicionalne kitajske medicine).
Pravi pelin je Paracelsus priporočal pri težavah z želodcem, vendar je opozarjal, da ta pelin uporabljamo le po hrani, nikakor pa na prazen želodec.

Pravi pelin spodbuja delovanje jeter in izločanje žolča, obnavlja energijo vranice (tradicionalna kitajska medicina), deluje protimikrobno, znižuje vročino, je diuretik, spodbuja menstruacijo in krčenje maternice. Pravi pelin ne smejo uporabljati nosečnice, tudi ostalim pelinom se naj raje izognejo. Pravi pelin ne smemo uporabljati predolgo ter v prevelikih dozah. Tudi osebe s previsokim krvnim tlakom naj omejijo uživanje pelina.

Danes je priljubljen še enoletni pelin (Artemisia annua), njegova uporaba je poznana pri malariji. Ima sicer podobne zdravilne lastnosti kot drugi pelini, vendar ne tako močne.

Pelin je starodavna obljuba Narave, da bo na siromašnih brezpotjih zrasla moč, ki nam že od pradavnine pomaga pri boleznih. Starodavni so govorili, da bolj, ko je rastlina grenka, večja je njena moč. Pravi pelin nedvomno je oboje.