Čemaž že bujno raste, zato je čas, da ga naberete in uporabite v kuhinji na različne načine. Če ste negotovi glede nabiranja, vsak list, ki ga odtrgate povohajte in ne morete zgrešiti. Shranite ga lahko na drobno nasekljanega v olju kot neke vrste pesto, nasekljanega lahko v majhnih porcijah zamrznete, lahko ga preprosto posušite. Zeli kot so drobnjak, peteršilj, koprc…in tudi čemaž na drobno sesekljam, jih natlačim v posodice za led in zalijem z vodo. Ko zamrznejo, kocke stresem v vrečke in tako je v zamrzovalniku po potrebi vedno na voljo kocka zeli. Moja strast je namreč omaka iz koprca, zato mora ta zadostovati za celo leto. O koprcu drugič, vrnimo se k čemaževi juhi.
Potrebujemo:
šopek čemaža, pol litra vode, tri liste trobentice, nekaj cvetov trobentice, nekaj cvetov vijolice, dva vršička koprive, dva ščepca bertramke (če nimamo, lahko spustimo), dve noževi konici muškatnega oreščka, sol po okusu (po želji še moka in kisla smetana za zgostitev).
Čemaž zavremo v vodi, ga sesekljamo s paličnim mešalnikom ali na drobno z nožem. Juho lahko zgostimo z nekaj moke in žličko kisle smetane, da je še bolj okrepčilna. Jo nato zaradi moke še dobro povremo. Lahko pa bi moko segreli v ponvi, brez maščobe, toliko, da zadiši in nato dodali v juho. Kdor je alergičen na gluten, uporabi brezglutensko moko. Sama velikokrat uporabim kostanjevo moko, ker potem juh in omak ni potrebno dodatno vreti. Ko juho odstavimo z ognja, dodamo še začimbe. Betramka je dodana zato, ker povečuje absorpcijo hranil.
Ko je juha na krožniku, ji dodamo tri cvetove trobentice in tri dišeče vijolice, potresemo z drobnjakom in peteršiljem (če ju imate na vrtu, že veselo odganjata) in naš želodček se že veseli.
In ne pozabimo, kuhanje je zelo sproščujoče, odrinemo lahko hude misli in sprostimo tesnobne občutke.
