Naslovnica/Magnetizem
Magnetizem 2018-08-06T13:48:31+00:00

Magnetizem

Bolne zdraviva, ker doseževa njihovo dušo.

Veronika in Uroš Plantan,  predstojnika Hildegardine klinike

Predstojnika Hildegardine klinike, Veronika in Uroš Plantan, sta mednarodno priznana vrhunska strokovnjaka za diagnostiko in svetovanje po načelih tradicionalne evropske medicine.

TERMINI

Kmalu.

OPIS MAGNETIZMA

Sodobni čas nam kaže, da bomo rešitev našli z vrnitvijo k našemu izvoru, k zdravilnim močem narave. Magnetizem lahko primerjamo z ognjem, ki prodre povsod in če uporabimo magnetizem za zdravljenje vsega živega in neživega, ta toplota, ta tok energije pospeši delovanje mišic, živčnega sistema… v telesu vzpostavi ponovni red in harmonijo v vseh tkivih, organih, v vsakem delčku telesa. Najbolj je pomembno, da odpravi vzrok bolezni.

Magnetizem je bil vgrajen v človeštvo, kot so vgrajene različne moči. Iz tega lahko sklepamo, da ne more biti nekaj novega, kajti z njim ne odpiramo nobene nove lastnosti ali sposobnosti človeka. Magnetizem niti ni nekaj slučajnega, tudi ni iznajdba neke pomembne glave, ker je razvoj organskega in ima svoje korenine v preteklosti, od koder izvira. Magnetizem je po izvoru umetnost zdravljenja stara toliko kot človeštvo. Imenuje se magnetizem, a nima prav nobene povezave z magneti.

Doktrina magnetizma pa je nova, ker so se skozi zgodovino razpršena dejstva ponovno zbrala in so se lahko združila v teorijo, na kateri je bila osnovana racionalna praksa.

Pri študiju virov starodavnih pogosto najdemo opise nenavadnih pojavov, ki jih sodobna teorija ne zmore razumeti in jih zato pospravi v omaro mitov in legend in tako odrine iz realnosti.

Taki pojavi ne manjkajo v nobenem času in pri nobenem ljudstvu. Vsi so videli  enake pojave, le da jih opisujejo različno. Skozi čas so zdravljenja bolezni z različnimi prijemi različno poimenovali, kot umetnost čaranja, čudeži, črna in bela magija, prakse v templjih, jasnovidnost v spanju, pri orakljih, vizije, ekstaze. Vse se je izvajalo zelo podobno, le kazalo se je različno od dežele do naroda in posameznikov. Tako so različno razlagali nadnarave pojave, govorili so, da prihaja človek v stik z demoni, bogovi, duhovi, vilami, zato ker je vsak narod, vsaka dežela ali posameznik doživljal to drugače. Magnetizem je zato pomembno sredstvo znanosti in filozofije, ker lahko zdaj vse te pojave in mite osvetli, izostri, pojasni in ponovi. Magnetizem je bil položen v zibelko človeštva za ohranjanje zdravja človeka.

Zdravljenje se je pred tisočletji sistematično izvajalo v templjih, ki so bili posvečeni boginjam in bogovom. Izvajali so ga visoki svečeniki, ki so to skrivnost hranili v ozkem krogu posvečenih. Danes je najbolj poznan Hermes Trismegistus, ki je zapustil zapise o zgradbi realnosti, modrosti in metodah zdravljenja. V tej hermetični šoli so izbrane, ki so ta znanja skrbno čuvali, naučili najgloblje skrivnosti zdravljenja. Moč zdravljenja se v človeku razvije tako, da prebudimo spečega alkimista v sebi na poseben način. Ko je to storjeno, lahko zdravimo druge. Na stenah templjev v Egiptu sva našla veliko prikazov postopka magnetiziranja.

Magnetizem je metoda zdravljenja, ki se uporablja, glede na ohranjene zapise in izročila vsaj pet tisoč let. Ti viri se sklicujejo na še mnogo starejše znanje, ki je bilo zbrano v babilonski in aleksandrijski knjižnici. Navedena je tudi v Stari in Novi zavezi. V zgodovini se je pojavljala in izginjala, zadnja renesansa magnetizma je bila v Evropi pred 250 leti.

Popoln sistem zdravljenja z magnetizmom je bil zaupan redkim posameznikom, ki so pokazali, da so vredni zaupanja in da tega ne bodo zlorabili. Nekateri delčki tega znanja so se vseeno razširili, zato imamo danes pravo poplavo različnih tehnik. Te večinoma k nam pridejo iz Amerike in se tudi zato zdijo kot izjemna novost. Pa ni tako. Celoten sistem magnetizma deluje popolnoma drugače, gre do korenin vseh bolezni. Z njim je na primer moč zelo uspešno pozdraviti epilepsijo, ki je bila pred stoletji dokaj pogosta.

Kot vemo, obstaja le ena bolezen, izguba ravnovesja uma in telesa. S to metodo se lahko v umu in telesu zopet vzpostavi ravnovesje. Če hočemo ozdraveti, kot je bilo večkrat zapisano, je treba odstraniti vzrok in prav to naredi magnetizem. Zato ni bolezni, ki je ni moč pozdraviti z magnetizmom.

Gospa, ki je pomagala na najini kliniki v Egiptu, je v zgodnjih jutranjih urah stopila k nama in prosila za pomoč pri prihajajoči migreni. Že se je pojavilo migetanje pred očmi, ki se je začelo širiti navzven in vedela je, da jo čaka neznosen glavobol, bruhanje in dva dni ležanja v temi. V preteklem letu je imela tedenske napade, ki navkljub močnim analgetikom niso ponehali. Magnetiziranje je že v prvi fazi ustavilo migreno.

Drugo gospo, ki je v službi opravljala težja dela, prenašala je težje predmete, je v trenutku močno zabolelo v hrbtu v predelu križa. V kliniko so jo prinesli na nosilih, ker zaradi hudih bolečin ni več mogla hoditi. V prvem srečanju se je pri magnetiziranju zgodil neboleč in nenaden, skoraj prečni premik v področju ledvenega dela hrbtenice in bolečina je, kot je kasneje povedala, v tistem trenutku izginila. Hrbtenica se je ponastavila.

Magnetno stanje in magnetne pojave je opisal grški zgodovinar Diodorus Siculus: »Egipčani so povedali, da je boginja Isis zelo vešča v umetnosti zdravljenja in je dala mnogo zdravil za povrnitev zdravja. Še zdaj, ko je postala nesmrtna, ima veselje z zdravljenjem. Za jasen dokaz tega povedo, da jih je mnogo, ki so jih zdravniki proglasili za neozdravljive in so pomoč poiskali pri njej, ozdravelo, povrnil se jim je celo vid in sluh.«

Kot nam poroča grški geograf, zgodovinar in filozof Strabon, ki je veliko potoval po svetu, so enaki obredi potekali v templjih boga Serapisa.

Navada je bila, da so ozdravljeni v zahvalo v templju obesili kamnito ploščo, v kateri je bila vklesana zahvala. Nekaj se jih je ohranilo v templju v Memphisu v spodnjem Egiptu.

»Nič ni bilo bolj običajno za starodavne«, pravi André Dacier, ki je v francoščino prevedel Meditacije Marka Avrelija, »da so v Antiki bolni v spanju izvedeli za zdravilo njihove bolezni. Šli so v templje, ker so verjeli, da jih tam bog boljše sliši. Tem navadam ljudi, ki so vedno nagnjeni k vraževerju, ne bi pripisal velikega pomena, če ne bi osebe velike inteligence in ugleda govorile, kaj se jim je zgodilo v templjih in to na način, ki razprši vse dvome. Aristides, ugledni atenski politik, ki so ga klicali pošteni, je natančno opisal svoja zdravljenja. V spanju je izvedel, kaj mu je storiti, da se mu bo povrnilo zdravje.«

Marcus Antoninus je v zahvalo za ozdravljenje postavil tempelj v čast bogu Serapisu, ki mu je v spanju poslal sporočilo, kako naj si ozdravi pljuvanje krvi in vrtoglavico. Podobne zgodbe o nenavadnih načinih zdravljenja opisuje Plutarh pri zdravljenjih grškega generala in politika Pyrrhusa, ki je po opisu povsem enak magnetizmu.

Rimski cesar Vespasian je preživel nekaj mesecev v Aleksandriji, kjer sta ga dva bolnika, en oslepel, drugi hrom, prosila naj ju ozdravi. Povedala sta mu način zdravljenja, ki jima je bil sporočen v spanju v templju boga Serapisa. Način je bil za cesarja tako nenavaden, da se mu je zdel absurden in ga je sprva odklonil, nato pa je na zahtevo množic rekel, da bo premislil o tem.  Na koncu je le izvedel zdravljenje. Čez pet dni se je zopet zbrala množica v napetem pričakovanju. Zgodilo se je, da je oslepeli zopet videl, hromi pa je zopet lahko hodil.

Italijanski zdravnik in filozof Julius Scaliger v delu Scaligeri de Insomniis comraentarius in librum Hippocrates Giessace natančno opiše: »Ko se duša v spanju oddahne od dela upravljanja velikih funkcij telesa, tako kot se ladja v pristanišču pred viharji, ve za vse premike v notranjosti telesa. Vidi jih kot barve, podobe in količino, Hipokrat, vedno dosleden, enako trdi v svoji tretji knjigi O poteku akutnih bolezni, da um z zaprtimi očmi določi kaj se dogaja v telesu.« Enako piše Galen, da je bil pri zdravljenju različnih bolezenskih stanj pri izbiri zdravil in načina zdravljenja velikokrat voden z navodili, ki jih je prejel v “spanju”. Ideja, da se duša v času spanja odklopi od dela s telesom in usmeri svojo energijo na višjo stopnjo, kot to lahko naredi v budnem stanju, je bila splošno sprejeta med antičnimi filozofi, ker so vse to izkusili.

Tudi italijanski zdravnik in botanik Prosper Alpinus, ki je živel v 16. stoletju opisuje skrivnosten obred zdravljenja staro egipčanskih svečenikov, v katerem lahko prepoznamo veliko elementov magnetnega zdravljenja.

Prijatelj Aleksandra Velikega je bil ranjen z zastrupljeno puščico in je kriče v bolečinah počasi zgubljal moči. Aleksander je potonil v globok sen, kjer se mu je prikazal zmaj mati Olimpije. V gobcu je držal korenino. Povedal mu je, kje jo najde in kako naj jo pripravi, da bo ozdravil umirajočega prijatelja. Ko se je prebudil, je povedal, kaj naj store in kmalu je ranjeni ozdravel. Na ta način so potem zdravili ranjene vojake.

Pri magnetiziranju se upošteva splošna načela, ki so bila zapisana pred tisočletji – Codex Magnetismus, ki je objavljen v knjigi Tradicionalna evropska medicina.

Kot je zapisano v več virih, pri magnetiziranju lahko pride do nenavadnih pojavov, ki magnetiziranim omogočijo nenavadne moči. Tako je v 18. stoletju o magnetizmu zapisal Samuel Taylor Coleridge: «Videl in doživel sem stvari, ki jih vam, če bi mi jih povedali, ne bi verjel. Zato ne pričakujem, da mi boste verjeli vi!«