Naslovnica/Hildegard von Bingen
Hildegard von Bingen 2017-04-04T09:39:17+00:00

HILDEGARD VON BINGEN

V enajstem stoletju je na svet prišla izjemna ženska in odločno ter mogočno stopila na oder časa. Hildegard von Bingen (1098– 1179) je bila ustvarjalka na tako širokem področju, da je težko zajeti vsa njena odkritja, dosežke in glasbena dela. Obseg in veličina njenih dosežkov je resnično mogočna.

Hildegarda je bila deseti otrok, zato ji je bilo že ob rojstvu namenjeno, da bo postala nuna. Pri osmih letih sta jo starša oddala v samostan v Disibodenbergu. Ko je bila Hildegarda stara 38 let, je po Juttini smrti prevzela njeno mesto. Desetletje kasneje je približno 25 km proti severu ustanovila nov samostan v obrečnem kraju Bingen. Kasneje je postavila še enega v kraju Eibingen. Vse, kar je bilo zgrajeno v njenem času, je bilo kasneje v številnih bitkah porušeno, tako da je danes  ohranjenega zelo malo. Še vedno pa stojijo stene njene bolnišnice.

Kot je zapisala, je imela vizije že v otroštvu, a se jih je bala povedati. Šele kasneje, ko je bila stara 42 let, je v viziji dobila navodilo, da je njena naloga pisati. Še posebej je bilo poudarjeno naj piše tako enostavno, da bo vsem jasno razumljivo. Takrat je začela pisati prvo veliko delo, ki jeišlo skozi njene vizije, Scivias ali Spoznaj pot. Njeno ustvarjanje, ki je prihajalo z vizijami, je bilo v presojo poslano tedanjemu papežu Evgeniju III. Ta je poslal k njej skupino, ki je potrdila, da so njene vizije pristne. To potrdilo papeža je močno povečalo njen ugled in za nasvete so jo prosili mnogi, med njimi tudi kraljice, kralji, škofi in množica drugih.

Naslednji veliki deli, ki jih je pisala 7 let, sta danes poznani kot Phsyica ali Medicina in Causae et curae ali Vzroki in zdravljenje. V svojih videnjih je videla celotno kozmogonijo, nastanek vesolja, človeka in vlogo vsega, kar je. Videla je, da je vse del celote. Ko ravnovesja vsega z vsem ni več, izgubimo veselje nad življenjem, postanemo šibki in zbolimo. Vse, kar je, celotna narava, nam govori in nas zdravi.

Njeno glasbeno ustvarjanje je rodilo prvo delo Ordo Virtutum ali Igra kreposti, v kateri je glavna igralka duša, ki je postavljena pred mnoge preizkušnje. Napisala je veliko glasbenih del, kar 27, ki še danes zvenijo brezčasno čudovito. To so himne in krajše oblike, ki opevajo lepoto ustvarjenega. Pisala je tudi poezijo in ohranjena so njena pisma, v katerih tolaži in svetuje mnogim.

Zatem je napisala drugo delo, ki je prišlo skozi njene vizije, Liber vitae meritorum ali Knjiga o življenju odlik. Tretje takšno delo je bilo Liber divinorum operum simplicis hominis ali Knjiga svetih del, v kateri govori o izvoru življenja, osnovah človeštva, človeški naravi, fiziologiji telesa. Za takrat in verjetno še danes nenavadna so njena potovanja po Evropi, kjer je širila znanje, etiko in spodbujala k medsebojnemu spoštovanju. Predstavljajmo si 60 letno žensko, ki peš in na konju tedne potuje naokrog in predava nunam, duhovnikom in javnostim.

Unikaten je tudi njen odnos do spolnosti, saj opiše ženski orgazem in pojasni, da moč moškega semena določa spol in globina ljubezni ter količina strasti določata, kakšen je otrok. V najslabšem primeru, ko je moško seme šibko in ni ljubezni med staršema, bo na svet prišla zagrenjena hči.

Zdravilno moč rastlin imenuje Viriditas in v svojih delih opiše več kot 250 rastlin. Pojasni vzroke bolezni, način zdravljenja ter hrano, ki ne obremenjuje ali zastruplja telesa, pač pa mu da zdravo energijo. S pravilno kombinacijo hrane in rastlin se v človeka vrne veselje, energija in zdravje.

Hildegarda je opisala diagnostiko in znake, ki kažejo, kakšen bo nadaljnji razvoj ali se bo zdravstveno stanje poslabšalo ali izboljšalo. Odlikuje jo enostavnost navodil za pripravo zdravilne hrane, zdravil, zdravljenja in uporabe rastlin. Zelo enostaven in učinkovit je njen recept priprave napitka, ki hitro pomiri hudo jezo. Izjemen je občutek ob pripravi in pitju še posebej, ko pomislimo, da je to znanje staro skoraj 900 let.

Hildegarda je za zdravljenje uporabljala enako metodo kot v starodavnem Egiptu, magnetizem – magnetismus.